Poletje v Eurogardnu

Eurogardnovci se zavedamo, da sta julij in avgust čisto prava poletna meseca, ko je čas dopustov. Temperature so v tem času zelo visoke. Pogosto je mogoča suša, zato je potrebno naše rastline oskrbovati z vodo. Naše razpoloženje za delo v vrtu je vremenu primerno (počitniško). Je pa to čas, ko večinoma že pobiramo prve pridelke in pripravljamo vrt za jesen ali pa malce lenarimo.

Pridelek, ki ga ne porabimo sproti, shranjujemo za zimo. Pobiramo krompir, šalotko, čebulo, sladko koruzo, peso, česen, korenček, paradižnik, jajčevce, kumare, grah, nizki fižol, bučke in druge vrtnine.
Konec meseca julija začnemo saditi in sejati kitajsko zelje, cvetačo, kolerabo, zimski por, ohrovt, brstični ohrovt, zelje, endivijo, cikorijo, pozni radič, repo in druge vrtnine, ki jih bomo pobirali jeseni ali pozimi.
Avgusta sejemo in sadimo motovilec, špinačo, redkvico, zimsko solato, črni koren in zimski česen. Presadimo kitajsko zelje, endivijo, por in vrtne jagode. Sedaj je primeren čas za nove nasade jagod. V sušnih dnevih temeljito zalivamo, najbolje zgodaj zjutraj ali zelo pozno zvečer, ko se zemlja že ohladi od vročega sonca.
Na prazne gredice, kjer smo pridelek že pospravili, lahko posejemo tudi rastline za zeleno gnojenje, na primer facelijo ali belo gorjušico. Te rastline hitro in bujno rastejo ter razvijejo obilo zelene mase, ki varuje tla pred poletnimi nalivi in sušo. Zelenje po šestih tednih pokosimo in zakopljemo v tla ter jih s tem obogatimo. Na prazno gredico jeseni posejemo zimsko zelenjavo.

Vrtovi so te dni polni pridelka, ki ga sproti pobiramo in porabimo, kajti sveža zelenjava je najbolj zdrava. Sedaj pobiramo krompir, paradižnik, papriko, jajčevce, peso, česen in čebulo. Korenček, grah, fižol, bučke, kumarice in druge vrste zelenjave lahko vlagamo ali zamrznemo. Tako bomo imeli domač pridelek spravljen za zimo.

Julija se lahko pojavi suša, ki marsikje naredi veliko škode. Kdor vrt redno namaka in ga zaščiti pred izhlapevanjem z zastirko ter grede nekoliko zasenči pred močnim soncem, bo kljub vsemu imel precej zdravega pridelka. Letos se je na vrtovih zelo obrestovalo mešanje kultur zlasti, če smo na gredah kombinirali visoke in nizke rastline. Visoki fižol, sladka koruza in sončnice v vročih dneh nudijo senčno zavetje nizkim rastlinam, ki zato bolje uspevajo. Za dodatno pomoč vrtu pa je treba ves čas skrbeti za pravilno zalivanje (zgodaj zjutraj, po potrebi tudi zvečer) in zastiranje tal z organsko zastirko iz slame, pokošene trave, populjenega plevela, ki še ne semeni, lubjem in zmletimi vejami. Zastirka upočasni izhlapevanje vlage iz tal, hranilne snovi, ki nastajajo pri razpadanju organskih snovi, pa tla obogatijo. Še namig proti škodljivcem in boleznim: marsikje se zdaj pojavlja pepelasta plesen, katere razvoj pa lahko omejimo, če rastlin ne zalivamo po listih, obenem pa je pomembno, da so grede dovolj zračne.

Dokler je vrt še zelo suh, se bo težko karkoli prijelo, zato s setvijo in presajanjem počakajmo toliko, da se temperature znižajo za nekaj stopinj in da zapade dež. Takrat lahko na vrt presadimo sadike endivije, kitajskega zelja, konec meseca avgusta pa posejemo špinačo, črni koren, motovilec, zimsko solato in zimski česen.

Zelenjava na balkonu

Kdor nima vrta, a ima dovolj velik balkon, lahko tudi na njem pridela kaj okusne zelenjave. Veliko je namreč rastlin, ki ne zavzamejo veliko prostora: sem sodijo razne solate, blitva, paprike, feferoni pa tudi nizko rastoče sorte rastlin, kot so pritlikavi paradižniki, so izjemno primerne za v posode. Prav vse vrtnine bodo na zavetnem balkonu lažje prenašale vročino, obenem pa bomo takoj opazili, če jih napade kakšen škodljivec, in ga bomo lahko odstranili, še preden se razmnoži na rastlinah.

Sedaj je primeren čas za nabiranje zelišč. Zelišča nabiramo zjutraj, takoj, ko se posuši rosa. Nabiramo le zdrave dele rastlin, ki jih povežemo v šopke in jih sušimo. Čas je najbolj primeren za nabiranje zelišč z močnim vonjem: melisa, meta, origano, timijan, šetraj. Na prazne gredice sejemo rastline za zeleno gnojenje. Sejemo dvoletna zelišča, kot so peteršilj, kumina, rabarbara, žličnik, lučnik in gozdni koren. Za jesen sejemo krešo, koper in krebuljico.

Čas je za pobiranje timijana, žajblja, pehtrana, šetraja, luštreka, melise, mete in origana,. Zelišča nabiramo v dopoldanskih urah, takoj po tem, ko se rosa na rastlinah posuši. Dopoldne je namreč v rastlinah največ aktivnih snovi, zlasti eteričnih, ki učinkujejo zdravilno. Ko zelišča naberemo, jih zvežemo v snopiče in obesimo v suh, senčen in zračen prostor. Zmeraj pobiramo samo zdrave dele rastlin. Ko se zelišča posušijo, jih shranimo v papirnate vrečke. Konec meseca posejemo krebuljico, krešo, koper, da bomo že jeseni pobirali pridelek. Slabo rastoča zelišča po potrebi dognojimo, tista, ki močno odganjajo (melisa, meta,…), po potrebi obrežemo. Rabarbaro temeljito pognojimo s kompostom in prenehamo z obrezovanjem listov. Od dvoletnih zelišč pa avgusta sejemo peteršilj in kumino.

Sadni vrt in vinograd

Obiramo zrele hruške in jabolka. Preveč obtežene veje podpremo. Po potrebi odstranjujemo vodne poganjke. Opravljamo poletno rez, razpiramo veje in upogibamo poganjke. Nabiramo ameriške borovnice. Pri tleh porežemo maline, ki so rodile tako, da pustimo le najmočnejše mlade palice. Ko oberemo slive, drevesa obrežemo. Enako storimo tudi pri višnjah.

V sadovnjakih že dozorevajo slive, breskve, marelice ter zgodnja jabolka in hruške. Zgodnje sadje ni obstojno, zato ga sproti pobiramo in ga pojemo svežega ali pa iz njega pripravimo pite, peciva, kompote, cmoke ali pa sušimo krhlje. Pri poznih jablanah in hruškah pa preverimo, kako se razvijajo sadeži, in s palicami podpremo veje, ki se pod težo plodov močno povešajo, slabše plodove pa odstranimo, da se bodo preostali lepše razvili. V tem času zorijo kosmulje in ameriške borovnice, tako da so barve sadežev, ki jih v tem času najdemo na vrtovih, zares pestre in barvite, je pa dobro vedeti, da z uživanjem sadja različnih barvnih spektrov v telo vnašamo najrazličnejše vitamine, ki imajo dobrodejen učinek. Avgust je primeren za obnovitev jagodnih nasadov. Starim sadikam tik ob matični rastlini odščipnemo stranske poganjke. Tako bo matična rastlina dobila več hrane in bo prihodnje leto obilno rodila, bo pa zagotovo pomagalo, če jih po prvem dežju pognojimo z gnojilom za jagode. Prav tako bo od sredine avgusta čas za sajenje mladih jagod. Zanje izberemo sončno rastišče, ki ga obogatimo s kompostom. Grede naj bodo nekoliko privzdignjene, lahko so tudi zastrte z posebno folijo, ki prepušča in zadržuje vodo v tleh ter obenem zavira razraščanje plevela. Jagodne sadike naj bodo zdrave in z močnim koreninskim sistemom.

V vinogradu poskrbimo za dobro zračnost. Škropimo proti oidiju in peronospori vinske trte, ter dodajamo magnezij in kalij za nemoten razvoj jagod in da preprečimo sušenje pecljevine. Ob pojavu železove kloroze dodajamo železo foliarno. V avgustu spremljamo pojav sive grozdne gnilobe in ustrezno ukrepamo ob pojavu lete.

Proti koncu meseca avgusta v kleteh pripravimo vinsko posodo, klet očistimo in spremljamo dozorelost grozdja.

Razmnožujemo vrtnice s potaknjenci. Cvetoče rastline lahko režemo in sušimo za kasnejše zimske aranžmaje. Gredice z rožami v suhih letih obilno zalivamo zgodaj zjutraj ali zelo pozno zvečer, ko se zemlja že ohladi. Odstranjujemo plevel, vendar ne prekopavamo tal, da se ne izsušujejo pretirano. Zastiramo. Gnojimo jeseni cvetoče rastline. Sadimo potonike, jesenski podlesek, krokuse, irise in lilije. Pomlajujemo in režemo živo mejo iz iglavcev. Na stalna mesta presajamo tiste dvoletnice, ki smo jih sejali julija. Sadimo iglavce in zimzelene listnate grme. Od sredine meseca ne gnojimo več dalij, gladiol in drugih čebulnic.

Julija in do srede avgusta sejemo dvoletnice (mačehe). V drugi polovici avgusta na grede sadimo okrasne čebulnice, kot so krokusi, zvončki, cesarski tulipani, ki bodo poskrbele za pomladanski okras. Sicer pa je v teh dneh na gredah veliko zanimivih cvetočih rastlin, ki krasijo vrtove; med vzpenjavkami izstopa trobovec, na gredah z rezani cvetjem pa najpogosteje opazimo pisane cinije in številne bohotne trajnice. Poleti si lahko naredimo zalogo cvetja za suhe šopke in aranžmaje, zato sproti režemo in sušimo cvetove vrtnic, hortenzij in suhe rože. Cvetlice sušimo v senčnem in zračnem prostoru, obrnjene s cvetovi navzdol. Balkonskim rastlinam redno odstranjujmo stare cvetove in rože vsak dan temeljito zalijmo. Če se do večera zemlja v koritih posuši, rastline zalijmo tudi zvečer, vendar zgolj po zemlji in ne po listih. Sedaj lahko enkrat tedensko balkonske lepotice pognojimo s tekočim gnojilom za cvetoče rastline, ki ga zmešamo z vodo. Podobno kot cvetje v koritih tudi posodovke poleti potrebujejo več hrane, zato tudi redno gnojimo, po prsti pa nasujmo lubje, ki bo pomagalo dalj časa zadržati vodo v tleh.
Vrtnice v tem času dognojimo. Odcvetele cvetove odrežemo dva lista pod cvetom, oziroma na mestu, kjer je najboljši nastavek. Po potrebi jih škropimo proti ušem in drugim boleznim.

Nega trate

Travnate površine so zaradi suše v minulih tednih izgubile precej sijaja. Zelenice zdaj redkeje kosimo in višina rezi naj bo precej višja kot spomladi, vsaj enkrat tedensko pa zvečer travo tudi izdatno zalijemo, da si travne bilke opomorejo. Z zelenic z nožem odstranimo trdovratne plevele, širokolistne plevele pa lahko zatremo z enim izmed herbicidov. Če je pa zelenica kje močno zažgana, bomo septembra poskrbeli za lepotne popravke na njej.

Prijeten počitek in slastno obiranje plodov vam želi  Eurogarden…